Sveta jama – Socerb, 3.5.2006

Takoj, ko se je gospod Turoff spuščal po kamnitih stopnicah v sveto jamo, so se začele v meni »spremembe«, neopisane v našem jeziku. Počutil sem se lažjega. Ko nas je gospod Turoff povabil v jamo, sem se spuščal po stopnicah, ne, skoraj poletel sem navzdol do prve oltarne stopnice na levi strani oltarja. Skupaj z ženo Verico sva stala drug ob drugem. Opazujeva. Vidiva. Oba vidiva. Slika Jezusa, postavljena za oltarjem v majhno nišo kapniškega stebra – se dvigne - ; kakor bi jo nevidna roka dvignila in padla na tla. Gospod Turoff jo ljubeznivo pobere in postavi na oltar. Na oltarju je med drugim bila tudi monštranca, v kateri se mi je prikazovala in izginjala podoba Jezusa. Ta podoba je izžarevala posebno – Božjo svetlobo. Pojavljala se je zelo ostro in živo, da, živa je bila in spet, toda ne povsem, izginila. In to ves čas najinega »bivanja« v Sveti jami. Podoba – obraz – je dobesedno gledala, tako živo in milo se mi je »razdajala«.

Bil sem lahkoten, kot odpadajoči drevesni list v jesenskem vetru, vendar vkopan v vseobsegajoči blaženosti, nisem se mogel, pa tudi ne želel, premakniti. Čas in prostor sta izginila. Bil sem v čisto posebni dimenziji, le tu pa tam mi je »ponagajal« um. Saj to ni mogoče,, to je nemogoče !?! »Verica, ali vidiš?« »Ja, vidim,« odgovori, »saj to je čudež.« Vendar v tem blaženem stanju mi ni mogel do »živega«. Malo pa le. Toliko, da sem primerjal podobe (skupaj z ženo); padlo in postavljeno na oltar, podobo v monštranci in izraz obraza gospoda Turoffa. Zbeganega sem se počutil. Podoba na oltarju (slika Jezusa) je bila vedno ista. Obraz gospoda Turoffa se je »konfiguriral«, kot tudi podoba v monštranci. Če govorim o podobnostih med izrazom obraza gospoda Turoffa in podobo v monštranci, ta se je nenehno spreminjala, »konfigurirala«, tako da, je bila enkrat bolj podobna obrazu gospoda Turoffa, drugič podobi na oltarju. Vendar ta podoba – obraz Jezusa je živel. Živ je bil. Bij je spokojen, vabljiv, miren, pozoren, prijazen, zadovoljen, nasmejan. Spreminjal se je. Pred končano posvetitvijo se je celo zasmejal, pomežiknil. Dobesedno, žarel je. Tako oster je bil.

O moj Bog! Vse to se je dogajalo meni! Zakaj? Saj tega nisem vreden. Ali pa? Ne vem! Zgodil se je čudež. Moral se je zgoditi! Kot reče in tudi vse kar gospod Turoff naredi, dela v imenu živega Boga. Dano je bilo, da je bilo to tudi meni – in Bog ve še komu – razodeto. Da, gospod Turoff je živa resnica. To ni bil edini čudež. Prikazala se je tudi Božja mati in še veliko čudežnih reči.

Gorel sem od sreče in ne samo takrat pri obredu, tudi zdaj, ko to pišem, po osmih dneh, v meni in iz mene izžareva sreča. Gospod Turoff, hvala Vam.

Vaš Marjan Božeglav
Povir 72a

Pozdrav,draga Milena. 

Moram se ti zahvaliti za poslano informacijo o Turoffovi posvetitvi Sv. jame pri Socerbu.

Naklučje, ali pa zgolj slučaj je bil, da me je nekaj vleklo k tej jami ze par dni poprej. Jama je bila zal zaprta za obisk, vendar me je kljub temu tako pritegnilo, da se nisem in nisem mogel odmakniti od tega kraja, oz. od teh rešetk na vhodu in drugi odprtini jame. Občutil sem tako močne energije, ki so prezemale moje telo, da jih ne znam z besedami opisat, nekako inpresioniran sem bil in ob enem v sebi nekako ves v gibanju in nekaksnem valovanju nečesa neopisnega......

Nekako sem pozabil na to in dal iz glave.

Dobim tvoje pismo, preberem na brzino in povrsno, prvi moment, brez razmisljanja, v sebi si rečem, kaj hočem jaz tam med to "duhovščino".....Nekaj mi pravi in popravi, Rado, saj to ni to.....preberem se enkrat bolj natančno in uvidel sem mojo prvotno zmoto......

Tako sem bil prisoten tej posvetitvi, za katero se moram v prvi vrsti, tebi draga Milena zahvaliti.... 

Bilo je nepopisno, nimam besed, da bi lahko vse to pisno opisal. Jaz pravim, človek mora sam doziveti in videti. Bil sem tudi v neposrednem stiku z g.Turoffom, ko sem se uspel preriniti do njega ze proti konču dogajanja, kajti poprej sem bil tudi zavzet s fotografiranjem.....Stal sem prvi do njega, kaksen meter stran, ko je počasi prihajal za ta "oltar" v jami. Ne znam opisati, kaj se je dogajalo, počutil sem se kakor bi lebdel, v vrtincu nekih energij, ko je g.

Turoff stegnil roko najprej predse in nekaj pokazal, strmel sem le v njegov obraz kakor ukovan. Počasi je stegnil desnico k visku in pokazal visje v steno, kjer je nekasna odprtina v obliki kapelice......Tu vidim bel kipec, kaksne pol metra visok......nisem niti toliko pozornosti posvečal temu, kipec kakor kipec......Za menoj zakriči neka zenska glejte Marija se je prikazala.....Sezem po fotoaparatu, trikrat pritisnem na sprozilec v tem momentu vse izgine....Posvetim še z baterijo, kajti to je bilo vse v nakasnem polmraku, ne vidi se ničesar.....Tako, za tri ljudi vem, da smo potrdili to videnje....Nakar tudi prevajalka pove, da je bila prisotna sama Marija......

Po licih so mi tekle solze, ne vem zakaj. Vse bolj in bolj me je vleklo do g.Turoffa. Prijel sem ga za roko, nekaj zajecljal, saj mi besede niso in niso šle iz grla....Prijel je cvet, mi zarisal križ na čelo in prsi, me stisnil z obema rokama...., obadva sva drhtela.....desnico mi je položil krepko na celo in z tresočimi njegovimi rokami močno stiskal.....Imel sem zaprte oči, telesa nisem čutil, ne ljudi okoli sebe, zavedal se nisem niti sebe, bil sem en sam dih, ki je prežemal moje telo..... Prejel sem iniciacijo.....Na koncu sem komaj izjecljal "thank yuo", odšel sem iz jame počasi, svet okoli mene je zažarel, žareli so obrazi okoli mene, zarelo je vse......ves svet bi objel......

To so bili moji občutki in dogajanje, rad bi pa delil mnenja, če se je še komu kaj podobnega dogajalo.......

Lep dan, Rado